Prva stran

Zgodovina

Olivno ali oljčno

Vrste olj

Kulinarika

Taggiasca oliva

Zdravje

Mediteranska prehrana

Zaščitena označba porekla

Corporazione dei Mastri Oleari

Frantoio di Sant'Agata d'Oneglia di Mela

Recepti

Zanimivo

O nas

zgodovina

Istrska legenda pripoveduje, da so se nekega dne zbrala vsa drevesa, da bi določila svojega kralja. Vsa so se strinjala, da izberejo oljko, vendar oljka te časti ni sprejela.
Odgovorila je: moje poslanstvo je preveč pomembno za človeštvo, da bi izgubljala čas s kraljevanjem.

Oljka kot drevo, je simbol rodnosti, slave in miru. Slavila je zmagovalce, predstavljala pa je tudi simbol očiščenja in večnosti. Oljka predstavlja moč in Titansko odpornost.
Sonce, kamen, voda, tišina in mir so elementi olivnega olja.

Antični, grški pesnik Homer je olivno olje poimenoval "tekoče zlato", dano od Bogov.

Olivno olje, ki je še danes cenjeno in nepogrešljiv del zdrave prehrane, se je že v zgodovini uporabljalo za:

Zgodovina pridobivanja in uporabe olivnega olja sega v obdobje približno 4.000 let pred našim štetjem, v čase zgodnje Minojske kulture, po nekaterih podatkih pa še dlje, saj naj bi olivno olje v centralni Turčiji pridobivali že okoli leta 6.000 pr.n.š. V stoletjih, ki so sledila, se je olivno olje začelo uporabljati še v Izraelu, Siriji in Palestini, s širitvijo grških kolonij pa je kultura olivnega olja v 8. st. pr.n.š. dosegla tudi Italijo in nato še Francijo.

Starodaven način gojenja oljke je spremljala enako dolgo stara tradicija pridobivanja olivnega olja. Čeprav je moč zaslediti začetke pridelave že v neolitiku, je postalo pridelovanje olivnega olja v velikem obsegu šele v železni dobi in z odkritjem vzvodnega principa. Rimski pisci kot so Columella, Varon, Plinij starejši in Apicius, so često pisali o tem olju, tako dandanes poznamo podrobnosti o metodah, ki so jih takrat uporabljali za pridobivanje tega dragocenega prehrambenega dodatka. Uporabljali pa so ga tudi v zdravstvene - kurativne in lepotne namene. Za stiskanje oliv so uporabljali mlin z velikimi mlinskimi kamni, tako so dobili oljčno sredico, ki so jo nato s segrevanjem in pod pritiskom spremenili v sok, sestavljenega iz vode in olja. Sok so pustili stati v velikih posodah, kjer se je olje (ki ima nižjo specifično težo kot voda) dvignilo na površino in so ga nato odcedili. Vendar ta postopek danes ni več v uporabi. Daljši stik z vodo povzroči močno reakcijo encima (lipaza) in s tem povzroči povečanje kislosti olja do tiste mere, ko postane nezdravo. To je tudi razlog, da pri modernem načinu stiskanja oliv, poleg različnih tehnik ekstrakcije, uporabljajo posebne stroje, ki s centrifugalno silo ločujejo vodo in olje. Čeprav so novi tehnološki postopki in orodje nadomestili stare metode, ostajajo osnovni principi za pridobivanje olivnega olja enaki.

Pri kristjanih je oljka ohranila posebno mesto. Zgodba iz Svetega pisma pravi, da je svet zajela grozna ter izredno močna poplava. Po zgodbi naj bi umrli vsi razen Noeta, živali in seveda njegovih najbližnjih, torej njegove družine, ker so našli zatočišče na barki. Ko se je strahovito neurje umirilo, naj bi Noe izpustil golobico in po nekaj dneh naj bi se srečno vrnila z oljčno vejico v svojem kljunu. V Svetopisemski zgodbi je prispodoba miru v oljki. Tak simbol se je ohranil še dandanes.

Danes so glavne prizvajalke olivnega olja Španija, Italija in Grčija. Te tri države proizvedejo približno 77% vsega olivnega olja oziroma okoli 5,1 milijon ton letno.

proizvodnja olivnega olja v letu 2005